Obrnjeno učenje omogoča učiteljem, da v razredu uporabijo različne metode. Učenci lahko na primer delo, ki bi ga opravljali v šoli, opravijo doma, domače naloge pa delajo v šoli. Značilnosti obrnjenega učenja so 4:
- Prilagodljivo okolje
Obrnjeno učenje nudi različne učne načine: učitelji pogosto prerazporedijo učilnice, da se bolje prilagodijo učni snovi, učenci pa lahko npr. delajo v skupinah. Priredijo prilagodljiv prostor, kjer se učenci sami odločijo, kdaj in kje se bodo učili. Učitelji, ki uporabljajo obrnjeno učenje, so prilagodljivi pri svojih pričakovanjih glede rokov za učenje.
- Kultura učenja
Pri tradicionalnem modelu frontalnega poučevanja je učitelj primarni vir informacij. Pri obrnjenem učenju pa je učenje usmerjeno na učenca. Čas pri pouku je namenjen bolj poglobljenemu raziskovanju tem, kar ustvarja bogate učne priložnosti. Posledično so učenci aktivno udeleženi v konstrukcijo znanja, saj sodelujejo in evalvirajo svoje učenje.
- Namerna vsebina
Učitelji konstantno razmišljajo, kako uporabiti model obrnjenega učenja pri pomoči učencem, da razvijejo konceptualno razumevanje in so bolj tekoči pri postopkih. Določijo, kaj potrebujejo za poučevanje in katere materiale lahko učenci raziščejo sami. Namerno vsebino uporabijo, da izboljšajo kvaliteten čas v učilnici, ki je osredotočen na učenca in aktivno učenje. Prilagaja se glede na starost učencev in predmete.
- Profesionalni učitelj
Vloga profesionalnega učitelja je pri obrnjenem učenju zelo pomembna. Med poukom kontinuirano opazujejo učence in jim podajajo relevantne povratne informacije, ter ocenjujejo njihovo delo. Učitelj tolerira kontroliran kaos v učilnici. Čeprav je njihova vloga pri obrnjeni učilnici manj vidna, je učitelj tu najpomembnejši del, ki sploh omogoča obrnjeno učenje.